Trije protistrupi za strah
»Strah je lažnivec,« mi kar pogosto pravi prijateljica. In prav ima. Strah se spretno zamaskira kot modrost, zrelost ali celo logika. Pogosto, ko se poskušamo skozi strah prebiti z reševanjem problemov, se začnemo popolnoma izogibati predmeta, na katerega se strah nanaša ali pa se prepričamo, da smo obsojeni na strah in nemočni proti njemu. Oboje nas skuša, da si želimo prevzeti Božjo pozicijo kot gospodarja in poveljnika naših življenj ali pa da dvomimo v lastnosti, ki ga delajo Boga.
Strah je tako gnusen kot je premeten. Drži se nas s presenetljivo močjo; vleče nas v greh in nas ukane, da mislimo, da Boga ne moremo najti. To je bila moja izkušnja večkrat, kot želim priznati. Ampak s pomočjo Svetega Duha sem se naučila, da prosim Boga, da me v teh trenutkih opomni na tri stvari – na svojo dobroto, svojo veličino in svojo lepoto. To so protistrupi za strah.
Božja dobrota
Ker smo mi končni, smo nagnjeni k temu, da poskušamo končno naravo nadeti tudi našemu neskončnemu Bogu. Strah nas je, da bo, tako kot nam, njegovo potrpljenje skopnelo ali pa se bo njegova milost izčrpala. Mislimo, da mora biti njegova zmožnost dajanja omejena s stvarmi kot so čas ali sredstva.
Take misli zavzamejo več prostora v naših srcih in mislih, kot si mislimo. Zakaj se drugače tako hitro začnemo bati, ko pridejo problemi, in tako počasi zaupamo?
Ampak čudovita resnica je, da v veliko stvareh naš Bog ni tak, kot smo mi. Njegova popolnost naredi njegovo dobrotljivost neskončno. Ko Biblija govori o Božji dobroti, lahko vedno znova vidimo besede kot so »obilen«, »dober do vseh«, »večen«, »neomajen« (Psalm 31:19; 145:9; 107:1; 2 Mojzesova 34:6). Lahko sledimo Božjemu zapisu njegove obilne dobrote skozi Biblijo, kjer vidimo, kako je skrbel za trmaste ljudi in uporne narode vse do vrhunca svoje dobrote – Jezusa Kristusa.
Ko torej pride strah, bodi ponižen in pomirjen, saj ti je bila Božja neverjetna dobrota zagotovljena, ko je dal življenje tvoji mrtvi duši po milosti skozi vero v Jezusa Kristusa. Preberi Pismo Rimljanom 8 in bodi opomnjen, kaj vse ti je zagotovljeno v Kristusu. Zapomni si, da ni nobene okoliščine in nobenega greha, ki bi ga storil ti ali bi bil storjen proti tebi, ki bi te lahko ločil od Božje ljubezni. Ne glede na to, ali je strah posledica greha v tvoji duši ali nečesa drugega v svetu, Božja dobrota ostaja.
Božja veličina
»Moj Bog je močan, je velik, mogočen, njemu ni nič pretežko!« Otroci v nedeljski šoli se vsako leto učijo te pesmice in tudi jaz sem vedno znova sveže opomnjena na preprosto, a trdno resnico v teh besedah. Naš Bog je velik! Ne moremo izmeriti njegovega obsega. V resnici je on ta, ki obsega svet. On je postavil temelje zemlje in določil njene mere; on obkroža morja (Job 38:4-11).
Naš Bog je velik hkrati dobesedno in figurativno v svoji suverenosti – on poveljuje in nadzoruje vse stvari. On je absoluten. In prav tako pri Božji dobroti, želimo tudi tu postaviti meje do kam seže njegova suverenost. Srečujemo se z veliko bolečino, velikimi izgubami, velikimi spremembami, velikimi skušnjavami… in zdi se, da je to preveliko za nas. Zato se bojimo, da je preveliko tudi za našega Boga. Pozabljamo pa, da je on že porazil skušnjavo na križu in da drži bolečino, izgubo in spremembo v svoji vsemogočni roki, ker so to orodja, ki jih uporablja za naše posvečenje, svojo slavo in naše končno dobro.
Vemo, da nobeden od Božjih namenov ne more biti preprečen (Job 42:2). Tudi stvari, ki se na videz zgodijo po naključju, so odobrene po njegovi nezmotljivi volji (Pregovori 16:33). Sveto pismo prekipeva od zapisov Božje veličine. On je razdelil morje na dva dela. On je mesta zravnal s tlemi ob zvoku trobente. On je porazil vojsko 120.000 s samo 300 možmi. On je nahranil tisoče z nekaj hlebi kruha in malo ribami.
Ko s pomočjo teh resnico preusmerimo svojo perspektivo, naš strah pade. Torej moramo priti bližje našemu velikemu in mogočnemu Bogu, ko nas prevzame strah, namesto da ga v dvomu odrinemo.
Božja lepota
Začela sem se bati, da bom izgubila stvari, ki sem jih imela za lepe in prijetne – ljudi, odnose, pomembne dni. Težko mi je uživati v dobrih darilih, če se bojim, da jih bom izgubila. Ampak to me sili, da pogledam globlje v lepoto svojega Boga. Moram se opomniti, da je vsako dobro darilo in vsaka lepa stvar, ki jo dobim, le senca slave njenega Stvarnika.
Ko je Mojzes prosil Gospoda, da razkrije svojo slavo, je Bog rekel, da mu bo dovolil videti svojo dobroto (2 Mojzesova 33:18-19). Zaščitil je Mojzesa pred polnino svoje slave, tako da ga je zakril s svojimi dlanmi (2 Mojzesova 33:22). Kljub temu pa je Mojzesov obraz sijal že samo od tega, da je stal v prisotnosti Gospoda (2 Mojzesova 34:29 – 30).
Naš Bog je čudovit na spoštljiv, veličasten in mogočen način. On je lepota. Ustvarjene stvari in dragoceni trenutki so le površina te lepote.
Razumljivo je, da nas je strah izgube lepih stvari. Vse kar poznamo na tem svetu je začasno, torej obstaja le za določeni čas. Ampak naš Bog obstaja izven časa. Njegova zakladnica dobrote in lepote je neizčrpna, zato smo lahko gotovi, da bomo še naprej videli Božjo dobroto v tem življenju – in to bi nam moralo dati pogum, da se soočimo s strahom (Psalm 27:13-14).
Nič več strahu
Še večje pa bi moralo biti spoznanje, da ko se naša zemeljska življenja končajo, bomo v prisotnosti in v polnosti njegove slave. Naši obrazi bodo sijali, kot je sijal Mojzesov. Naša telesa bodo preobražena. Večnost bomo preživeli v mestu, ki nima potrebe po lepoti luči, kot jih poznamo, ker bo sam Kristus njegova luč (Razodetje 21:33).
Strah ne bo imel mesta v nebesih, zato moramo izkoreniniti njegov oprijem tudi v naših zemeljskih življenjih. To ne pomeni, da zavržemo previdnost in živimo neustrašno, kot to definira svet okrog nas; pomeni da v veri usmerimo svoj pogled na to, kar je nevidno, namesto, da je usmerjen na stvari, ki jih gledamo zdaj in ki so včasih strahovite.
Zanašajmo se na Boga, da bo naš pogum – v vsej njegovi dobroti, veličini in lepoti – in ugotovili bomo, da je on protistrup vsemu strahu.
Avtor: Caitlin Williams
Vir: unlockingthebible.org
Foto: unsplash.com