Spodletelo mi je. Kaj pa zdaj?
Lahko bi rekli, da je najbolj prekomerno uporabljena Biblijska vrstica »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč« (Filipljanom 4:13).
Vidimo jo na skodelicah, kot tattooje, kot osebna vodila ipd. Mislimo, da delati stvari po Kristusovi moči vedno prinese samo dobre stvari in uspeh. Zato nas ta vrstica motivira.
Ampak, kaj pa če Bog dovoli, da nam spodleti, namesto da uspemo?
Bi lahko neuspeh spadal v kategorijo »vsega« kar zmoremo v Kristusovi moči?
Torej, je mogoče, da nam spodleti dobro – na slavo Boga – skozi Kristusovo moč, ki deluje v nas?
Zakaj bi Bog dovolil, da mi spodleti?
Zdelo se mi je, da se z uspehom dobro soočam. Kot kristjanka sem resnično želela poveličevati Boga v vsem, česar sem se lotila. Mislila sem, da ga najbolje slavim, če mi v vsem uspe – bolj kot pa, če ne uspem doseči cilja.
Imela sem veliko prakse v uspehu. Nisem imela težav s tem, da posvetim te dosežke Bogu, ampak sem se, ko v nekem obdobju nisem uspevala, začela spraševati, kako ga naj slavim brez da bi kaj dosegla.
Zadnji tedni košarkarske sezone so hitro prišli. Želela sem si jo zaključiti tako, da bom izbrana v »All-star« ekipo, ki so jo sestavljale najboljše igrale v državi. Na žalost pa je tragična prometna nesreča končala mojo sezono prej kot sem načrtovala.
Tedne sem preživela doma in skrbela, kako bom oddala zaključno nalogo v šoli, ko pa sem komaj premikala prste po tipkovnici brez bolečine. Grabila se je panika in bala sem se, da bom izgubila svoje mesto na razredni lestvici, ker sem zamujala toliko predavanj. Razmišljala sem celo o tem, da morda nikoli več ne bom mogla igrati košarke.
Moje okoliščine so me zmedle, zato sem začela dvomiti v Boga.
Zakaj je Bog dovolil to nesrečo, ko pa sem ga slavila s svojimi uspehi? Zakaj bi mi preprečil, da dosežem stvari, za katere sem se tako trudila (in to po njegovi moči)?
Večer lepotnega izbora na naši šoli je nastopil preden so se poškodbe na mojem obrazu v celoti zacelile. Že sem želela izstopiti iz tekmovanja, ampak sem se počutila kot strahopetka. In mogoče bo počastilo Boga bolj, če zmaga nekdo s fizično deformacijo, kot pa nekdo, ki je brezhibne lepote.
S tem v mislih sem šla čez oder z brazgotino, ki se je čez moj obraz širila kot krater. Polna nesigurnosti sem zaključila svoj del, kakor hitro sem lahko, in se vrnila v zaodrje, kjer sem se želela samo skriti.
Stala sem v zaodrju v vrsti z ostalimi tekmovalkami. Napovedovalec je klical finalistke in ena za drugo so dekleta odšla na oder, da prejmejo nagrado. Stala sem v vrsti v pričakovanju, da slišim zadnje ime, vendar nisem bila poklicana na oder. Tekmovanje se je končano in po navadi bi šle proslavljat, ampak tokrat sem le s sramoto povesila svojo glavo.
»Mogoče je čas, da tudi ti enkrat izgubiš,« mi je rekla prijateljica.
Ampak že sem izgubljala, saj nisem uspela končati košarkarske sezone, nisem uspela priti v »All-Star« ekipo in veliko sem izpustila v šoli. To je bil le dodatek na seznam neuspeha. Zagotovo sem v preteklosti veliko dosegla in imela sem občutek, da slavim Boga s svojimi uspehi.
Vseeno pa sem, po prijateljičinem ostrem komentarju, ugotovila, da sem moram naučiti, kako Boga slaviti tudi v časih neuspehov.
Tudi ko nam spodleti, Bog dobi slavo
Bog ne bi prejel najvišje slave, če bi me imenovali v »All-Star« ekipo, kjer bi lahko igrala najboljšo tekmo svojega življenja, si prislužila intervju in priložnost, da se oznani moje ime. Prav tako se Bogu ni zdelo, da je najboljše možno, da sem del te ekipe in razvijem nova poznanstva ter z ostalimi delim evangelij.
Če bi bilo to najboljše možno, bi on to naredil, ker Bog je vnet za svojo slavo in dela, kakor želi, da se počasti njegovo ime (Psalm 115:3).
»Zaradi sebe, zaradi sebe sem to delal, kajti zakaj bi se oskrunilo moje ime? Svoje časti pa ne dam drugemu.« Izaija 48:11 (EKU).
Namesto, da bi mi Bog dovolil, da uspem za njegovo slavo, je dovolil, da mi spodleti za njegovo slavo.
Bog me je ustvaril za svojo slavo (Izaija 43:7) in naučila sem se ga slaviti tudi v trenutkih neuspeha. Molila sem, da se zgodi njegova volja pred mojo – njegova slava pred mojo. Molila sem, da se jaz manjšam, zato da bi lahko on rasel v meni.
Naučil me je, kako ga lahko slavim v samoti, brez vsega – brez pokala, brez plakete, brez naslova – samo njega. Ko je Bog dovolil, da mi spodleti, sem se naučila, kako resnično slaviti Boga v svojem srcu.
Ne samo, da sem bila uspešna za Gospodovo slavo po Kristusovi moči, ki deluje v meni, ampak mi je tudi spodletelo za Gospodovo slavo po Kristusovi moči. Vrstica, »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč,« se nanaša tudi na poraze.
Lahko slavim Boga, brez da karkoli dosežem. Skozi Kristusovo moč ga lahko slavim v vseh okoliščinah – ko zmagujem in ko izgubljam, z dosežki ali brez. Če bi poskušala v lastni moči, bi mi spodletelo tudi spodleteti.
Torej zmorem vse – tudi ne uspeti in to dobro – po Kristusu, ki mi daje moč.
Avtor: Jennifer Brogdon
Vir: therebelution.com
Photo: unsplash.com