Pričakuj, da bo Bog naredil nepričakovano!
Bog ne dela stvari tako, kot mi mislimo, da bi jih moral. Ta tema se pojavi, ko beremo zgodbe o tem, zakaj so se posamezniki odvrnili od spreobrnjenja, ali pa ko poslušamo o tem, zakaj so zapustili krščanstvo, kar utemeljijo na domnevno intelektualnih argumentih. Bog ne ustreza našim pričakovanjem. On ni tak, kot smo mi, ampak je povsem drugačen.
Čeprav ne uporabljajo vedno teh besed, lahko pogosto slišimo argumente, podobne temu: Če je Bog popoln in dober, bi se moral razodeti bolj jasno, njegova Beseda bi morala biti brez variacij v besedilu in manj odprta za različne interpretacije (nekako bi morala biti neodvisna od zgodovine in kulture) in moral bi povsem in takoj odpraviti zlo in trpljenje.
Lahko bi rekli tudi: Če bi bil jaz Bog, bi stvari naredil drugače. V nasprotju z našimi razsvetljenimi razlogi se dejanja Boga zdijo pomanjkljiva in nezadostna. Naše preference, modrost, razumnost in pričakovanja postanejo standard, ki se mu mora Bog podrediti ali pa ga zavrnemo kot napačnega in nevrednega zaupanja. Zdi se, kot da ni več prostora za ponižno oceno naših omejitev in slabotnosti človeških zmožnosti in razuma.
Škandal in norost križa
Bog pogosto stvari ne dela na načine, kot mi ljudje mislimo, da bi jih moral. Najboljši primer tega je Jezusovo križanje. Pavel pravi, “mi pa oznanjamo križanega Mesija, ki je Judom v spotiko, poganom norost. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Božja moč in Božja modrost. Kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi” (1 Korinčanom 1:23-25).
Pavel ne spodbuja slepe vere ali delovanja proti razumu, ampak prepoznava omejitve človeškega razuma in resničnost tega, da Bog ni omejen s tem, da bi deloval tako, kot mi mislimo, da bi moral. Križanje je bilo morda v spotiko Judom in v norost poganom, ampak to je bil Božji načrt, da reši in obnovi te, ki so ustvarjeni po njegovi podobi.
Škandal in norost Božiča
Tako smo seznanjeni z Božično zgodbo, da pogosto spregledamo, koliko podobnosti nosi z dogodki križanja: zagotovo je škandalozna, morda se zdi tudi neumna, ampak nenazadnje je bil to Božji načrt, da izpolni svojo obljubo in reši svoje ljudi.
Kor prvo, koncept spočetja device je bil škandalozen. Jožef sam je sumil o nezvestobi in se je želel ločiti od Marije. Okoli 100 leto po tem, ko je Matej napisal svoj evangelij, je Origen opisal pogosto judovsko nasprotno mišljenje. Obtožuje ga [Jezusa], da si je “izmislil svoje rojstvo po devici” in ga ozmerja s tem, da je “rojen v določeni Judovski vasi, revni podeželski ženi, ki jo je mož, tesar, postavil na cesto ker je bila obtožena prešuštva; ko jo je mož odgnal in je nekaj časa tavala naokrog, je sramotno rodila Jezusa, nezakonskega otroka.”
Ta izjava nima nobenega preživelega dokaza iz prvega stoletja, ki bi jo potrjeval, ampak z lahkoto lahko vidimo, kako so se take izjave pojavile kot odgovor na krščanske trditve o Jezusovem spočetju. Bi lahko Bog naredil stvari na način, ki se mu je težje posmehovati? Ali pa bi morda lahko priskrbel kak nadnaravni dokaz? Seveda bi lahko; ampak ni. In skeptiki se posmehujejo, medtem ko kristjani praznujejo to resnico kot način, na katerega se je Bog odločil delovati, da reši svet preko svojega sina Jezusa, ki je bil povsem Bog in povsem človek.
Kot drugo, sami poosebitvi je težko verjeti – je moral Bog res postati človek? Justin Mučenec opisuje zgodnje kritike krščanstva iz sredine drugega stoletja, “Moralo bi vas biti sram, ko trdite podobno kot oni [Grško-rimske religije] in bi raje morali reči, da je bil Jezus rojen kot človek iz človeka… Prizadevate si dokazati neverjetno in malodane nemogočo stvar; to, da se je Bog odločil biti rojen in postati človek.”
Morda je težko verjeti, da je Bog postal človek; da se je odločil izkusiti našo bolečino, naše trpljenje in našo smrt, da bi lahko premagal smrt za vse nas. Kot jasno pove pismo Hebrejcev, je on izkusil naše omejitve in skušnjave, da bi postal naš popoln in večni Veliki duhovnik in da bi lahko dal popolno in dokončno žrtev za naš greh. Bi lahko Bog to storil na drugače, na manj boleč in sramoten način? Mogoče, ampak ni.
In tretjič, zakaj tako skromno rojstvo? Zakaj je bil rojen v revščini, nepomembnosti in slabosti? Tako dobro poznamo božično zgodbo, da včasih spregledamo kako je vse to v nasprotju z intuicijo. V prizadevanju, da bi rešil svet, se zdi, da je Bog ubral najbolj težaško pot, ki je bila možna. Kot Satanova skušajoča ponudba o takojšnji svetovni vladavini brez trpljenja na križu, je videti, da bi lahko izbral tudi hitrejšo in enostavnejšo pot. Ampak kot pravi Pavel, “Božja norost je modrejša od ljudi” (1 Korinčanom 1:25).
Zaupaj Bogu, da je on res Bog
Ko razmišljaš o teh svetopisemskih dogodkih v tem Božičnem času, o svojem življenju, svojih razočaranjih, zmagah, veri in upanju, se spomni, da je Bog Bog in da mi nismo. Jezusova smrt na križu je bila hkrati norost za modrece sveta, za te ki gredo v pogubo, in prikaz moči in modrosti Boga za te, ki verujejo. On ne dela vedno stvari na način, ki bi ga mi pričakovali ali si ga želeli, ampak mar se nismo še naučili, da ko govorimo o Bogu lahko pričakujemo nepričakovano?
Vera v Boga nas zagotovo ne naredi varne (kot če bi živeli v nekem magičnem balončku, kjer se nam ne more zgoditi nič slabega in nam je zagotovljen uspeh pri vsakem poskusu), nas pa naredi izredno gotove. Ker je on zvest in dober, mu lahko zaupamo in ga častimo brez da bi vedno vse razumeli. Krščanstvo se ni začelo in ni preživelo ter se razširilo skozi razumske argumente, ampak skozi razodetje Duha, ki je resnična moč.
Vir: desiringgod.org
Avtor: Alexander Stewart
Foto: unsplashed.com