Ne-tako-zelo-skrita skrivnost za neizrekljivo veselje
»To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.« (Jn 15:11)
Neljubeči kristjani so kristjani brez veselja. Ampak, ko je eden utopljen v Kristusovi ljubezni, je rezultat neizrekljivo veselje. Vera v Kristusa vsadi veselje v srce vernika. Ampak veselje je veliko več kot samo rezultat odrešenja. In je veliko več od radosti. »Radost« izvira iz stare angleške besede hap. In ta beseda je povezana z besedo »pripetiti« (ang. = happened). Radost je torej produkt zunanjega dogodka, vzroka, produkt okoliščin ali nečesa, kar se je zgodilo. Zato ne mora biti trajno. Spreminja se z okoliščinami.
Jezus je rekel: »To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno« (Jn 15:11). Implikacija te vrstice je, da je veselje polno in stalno - da ostane z učenci. Jezus je imel veselje, ki ni odvisno od okoliščin - bil je napolnjen z veseljem tudi takrat, ko se je pripravljal na križanje.
Beseda veselje ali pa njena izpeljava je v Božji Besedi uporabljena več kot 400 krat (to ne vsebuje besed kot so zadovoljen, blagoslovljen ali razigran). Ključna karakteristika Božjega kraljestva je »veselje v Svetem Duhu« (Rim 14:17c). Psalmist je pel: »polnost veselja je pred tvojim obličjem« (Ps 16:11). Brez dvoma je veselje atribut svetosti.
Veselje kot sad Duha je vitalen vir naše moči. Daje nam moč za vsakodnevne naloge v življenju. Daje nam moč za kar se nam zdi, da je poniževalno delo. In veselje je lahko vir pri premagovanju skušnjav. Jakob gre tako naprej, da nam pove: »Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost« (Jak 1:2-3). Veselje je lahko tako učinkovito kot zdravilo, da poživi telo in dušo.
Duhovno veselje bi se moralo razlikovati od naravnega veselja. Naravno veselje je radostenje, zadovoljstvo ali smejanje. Ponavadi je povezano z uresničitvijo željenega cilja, kot zadovoljitev. Ampak radost, ki je sad Duha nima nič v povezavi s takšno zunanjo stimulacijo. Njen vir je Duh Kristusa, božanska instalacija Kristusove prisotnosti znotraj vernika s posredovanjem Svetega Duha (Gal 2:20).
Ta duhovni sad je rezultat trajne Kristusove prisotnosti. Kristjani doživijo božansko veselje z različnimi stopnjami od neizogibnih različnih vrst inspiracij. Veselje spremlja naše duhovno delo drugim. Je notranje veselje, ki ga najdemo, ko se družimo z Gospodovimi ljudmi. Pride blagoslovljeno osveženje, ko se hranimo z Besedo od Boga. Veselje s posredovanjem Kristusovega Duha lahko zavzame obliko duhovne radosti ali pa se lahko izliva v božansko ekstazo. Vidimo izlitje božanskega veselja v Marijinem navdahnjenem odzivu Elizabeti: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku« (Lk 1:47).
Pesmi, ki so spodbujane od Svetega Duha dajejo slavo in hvalo Bogu. Davidova pesem hvale prikazuje njegovo navdihnjeno veselje od Gospoda (Ps 71:23). Ko je bil Pavel zaprt skupaj s Silo v ječi v Filipih, sta zapolnila svoj čas z molitvijo in s petjem hvalnic Bogu (Apd 16:25). Takšen odziv na barbarsko ravnanje ne moremo pripisati herojskemu trudu človeka. Veselje Duha je povzročilo, da sta ta moška presegla rane in verige, ko sta se povezala v skupnosti z njunim Gospodom. Onadva sta priskrbela veljavnost Jezusove obljube: »veselja vam nihče ne bo vzel« (Jn 16:22b).
Prerok Habakuk je dober primer veselja med sojenjem. Opiše opustošene razmere Judeje med ujetništvom. Drevesa niso obrodila sadov, polja so bila nerodovitna, živina je izginila (Hab 3:17). Kljub temu je bil Habakuk napolnjen z duhovnim veseljem: »Vendar se bom veselil v GOSPODU, se radoval v Bogu moje rešitve« (Hab 3:17). Tudi, ko so učenci Jezusa Kristusa bìli bičanje, ječe in celo smrt, so »bili polni veselja in Svetega Duha« (Apd 13:52). Prakticirali so to, kar je Pavel naročil Filipljanom: »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se« (Flp 4:4).
Avtor: James F. Linzey
Vir: charismamag.com
Foto: unsplash.com