Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svoji cerkvi
Si bolj potnik kot kapitan v svoji cerkvi? Mogoče je čas, da vstaneš in ukrepaš.
»Preprosto ne želim ostati na ladji, ki se potaplja,« mi je nekoč rekla prijateljica v zvezi z našo lokalno cerkvijo in še dodala, »to je kapitanovo delo«. Zvesta svojim nameram je zapustila cerkev, skočila z ladje in se pridružila brezkončnemu morju statistike. Dejansko, glede na nedavno študijo izvedeno s strani LifeWay Research, kar 70% mladih zapusti cerkev.
Njena izjava me še vedno preganja; če je imela prav, kaj potem počnem jaz, ko trmasto stojim na krovu potapljajoče se ladje? Verjamem, da sem v svojem osebnem preiskovanju našla motivacijo, da ostanem v cerkvi, ki je ukoreninjena v moji identiteti kristjanke.
Cerkev je naša odgovornost
V 1 Petrovem pismu 2:9, nam Biblija ne daje le podrobnega opisa služb, ampak preizkušeno in resnično metodo, da identificiramo pravega kristjana. Pravi »Vi pa ste izbrani od Boga, izbrani za visok klic duhovniškega dela; izbrani, da bi bili sveti ljudje, Božji instrumenti za opravljanje njegovega dela in govorjenje njegove besede, da bi drugim povedali o spremembi, ki jo je naredil v vas in ki je kot noč in dan – iz nič v nekaj, iz zavrnjenih v sprejete.« (prevod parafraze The Message)
V Bibličnih časih so bili duhovniki tisti, ki so prevzeli odgovornost za cerkev. Verjetno bi jih lahko primerjali s kapitani ladij. Zakaj nam torej Bog v tem odlomku pravi, da smo MI izbrani za enako delo v tej generaciji? Zakaj bi morali mi ravnati, kot da je cerkev NAŠA odgovornost?
Mislim, da je odgovor preprost. Na koncu je pomembna odločitev, kdo si v cerkvi. Si le potnik ali si kapitan?
Potniki in kapitani
Potniki na ladjah so po navadi tam le za to, da uživajo v potovanju in se pritožujejo, ko stvari ne gredo po njihovih načrtih. Poleg tega jim kapitan in njena/njegova ekipa strežejo iz vseh strani in jim zagotavljajo varen izhod v primeru nevarnosti.
Če tudi ti vidiš cerkev le kot organizacijo, ki je tam, da ti služi, da te kratkočasi in te osrečuje, si najverjetneje le potnik v cerkvi. Ampak naša vloga v cerkvi ni to, da tam sedimo in si ne prizadevamo za nič. Naša vloga je, da sledimo Jezusovim korakom in opravljamo delo kapitana, ki služi. To je najvišji klic in ena od skrivnosti za odkritje resnične izpolnitve v cerkvi.
Če sem iskrena, so vikendi, ki so zbudim in me je groza iti v cerkev. Včasih se preprosto ne počutim tako in iti v cerkev se zdi bolj stara tradicija, kot pa pomembna izkušnja za rast v odnosu z Bogom (verjetno zaradi nesimetričnega razmerja potnik – kapitan). Ampak ko se malo zaustavim in pogledam vzor, ki nam ga je dal Jezus, se zavem, da so vsi izgovori, ki sem ji našla, neprepričljivi.
Jezus – ta, ki je spremenil cerkev
Vidite, v Jezusovem času »cerkev« ni bila tako drugačna. Tam so bili farizeji in saduceji in raznovrstni drugi potniki, ki so hodili v cerkev. Ti ljudje bi najverjetneje lahko dobili nagrado za največje hinavce, sleparje in samopravičneže v zgodovini cerkve. Na zunaj so imeli zelo stroga pravila in formalnosti, ampak njihov notranji odnos z Bogom je bil gnil. Povedano drugače, bili so strokovnjaki v zakrivanju svoje prave identitete. Če mi ne verjamete na besedo, preberite, kaj jim je imel Jezus povedati v Mateju 23!
In še vedno pravi v Luki 4:16, da je »prišel v Nazaret, kjer je odraščal. V soboto je po svoji navadi šel v shodnico. Vstal je, da bi bral.« Ne samo, da je Jezus hodil v njihovo hinavsko cerkev, ampak je tam celo vodil bogoslužje!
Ko je bil Jezus na zemlji, je v organizirani cerkvi povzročil revolucionarni obrat za 180 stopinj. To se ni zgodilo čez noč – pokvarjeni potniki se niso kar vsi naenkrat izkrcali – in cerkev ni bila magično »ozdravljena«. Ampak sprememba se je vseeno zgodila.
Eden mojih najljubših citatov je od borca za mir, Ghandija. »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.« In drzno si upam trditi, da se enak koncept nanaša tudi na cerkev.
Sprememba se začne pri tebi
Če želiš, da bi bila cerkev bolj ljubeča, moraš ti bolj ljubiti cerkev in ljudi, ki jo sestavljajo. Preživi več časa z njimi, zapomni si njihova imena, obišči jih in jih spoznaj individualno.
Če želiš, da bi bila cerkev bolj sprejemajoča, začni z vključevanjem tistih, ki so na obrobju ali pa so izključeni iz cerkve. Mogoče je to starejša gospa, ki že desetletja obiskuje tvojo cerkev, ampak jo še vedno zanemarjajo. Mogoče pa je nek neroden novinec, ki je ravno obiskal tvojo mladinsko skupino; saj veš, tisti, ki ga »priljubljena klapa« ignorira.
Če si želiš, da bi bila tvoja cerkev manj obsojajoča, začni tako, da ne obsojaš ljudi, ki obsojajo tebe. Ko nekdo pove bolečo ali nepravično opazko o tebi, je najlažje misliti, da je ta oseba pokvarjen zlobnež. Ampak nikoli ne veš, kaj nekdo prestaja ali kaki so motivi njegovega srca. Bodi pravičen, tudi če drugi niso.
Če si želiš, da bi bila cerkev bolj vznemirjajoča ali relevantna, pojdi in delaj velike stvari za Boga. Pojdi na misijsko potovanje v drugi državo. Zaveži se, da boš o Jezusu povedal enemu svojih prijateljev, nekomu svoje starosti, v tem letu. Vključi se v aktivnosti, kjer kot cerkev delujete v širši skupnosti. Pridigaj. Obišči nekoga v bolnišnici. Bodi prostovoljec v zavetišču za brezdomce.
In potem mi povej, da cerkev ni zanimiva! Vidiš, cerkev je več kot le obisk stavbe enkrat tedensko, cerkev je življenjski stil.
In najpomembneje, vprašaj Boga o Njegovih velikih in čudovitih načrtih, ki jih ima zate kot posameznika. Bodi sprememba – obnašaj se kot kapitan.
avtor: Sierra Wendt
vir: fervr.net
foto: unsplash.com